Analiza 29. sezone Prve lige Telekom Slovenije

 

  1. NK Celje (69 točk)

Celje velja za največje presenečenje v tej sezoni, saj ga je redko kateri nogometni poznavalec uvrščal v resen boj za naslov prvaka. Celotno sezono so vrh lestvice nekako “napadali” iz ozadja, večino časa so namreč Olimpijo, ki je vodila od 12. kroga dalje, lovili in v predzadnjem kolu tudi prehiteli. Dušan Kosić je s svojimi varovanci opravil izjemno delo, kar se odraža tudi ob dejstvu, da so poleg naslova, nagrado za najboljše posameznike prejeli izključno člani Celja. Nagrado za najboljšega igralca sezone je prejel Mitja Lotrič, priznanje za najboljšega mladega nogometaša, Dario Vizinger, povrh vsega pa je bil Kosić izbran še za trenerja leta. Kot je sam povedal so na veliko tekmah “trpeli”, tudi zaradi neizkušenosti mladih fantov, vendar so na koncu zasluženo uspeli osvojiti prvi naslov državnega prvaka v zgodovini kluba.

 

  1.  NK Maribor (67 točk)

Mariborčani so na koncu sicer resda osvojili 2. mesto, vendar slednje dodobra zakriva sliko celotne sezone, ki je bila turbulentna. Po porazu v play offu za Ligo Europa so izpadli še s Pokala Slovenije po sramotni predstavi proti Kopru. Na polovici sezone je odstopil dolgoletni trener Darko Milanič, ki mu je sledil še odhod športnega direktorja Zlatka Zahovića.  Vodstvo kluba je bilo tako primorano postaviti novo vodstveno garnituro, pri čemer jim je dodobra “pomagal” koronavirus, ki je praktično (za)ustavil nogometno dogajanje za slaba dva meseca. V vmesnem času je trener moštva postal Sergej Jakirović, športni direktor pa Oliver Bogatinov. Ob slabih predstavah Olimpije je imel Maribor na zadnjem večnem derbiju možnost Ljubljančane celo prehiteti, vendar je z porazom priložnost za naskok na vrh zapravil. Maribor je letos proti najslabšim trem ekipam lige Rudarju, Triglavu in Taboru izgubil težko predstavljivih 18 točk, kar potrjuje dejstvo, da 15- kratni prvaki naslova zagotovo niso zapravili na večnih derbijih.

 

  1. NK Olimpija Ljubljana (67 točk)

Olimpija je bila vodilna ekipa lige skorajda od začetka do konca prvenstva, z izjemo 12. kroga, ko je 1. pozicijo zasedal Maribor. Po zadnjem krogu pred razglasitvijo epidemije je imela kar 7 točk prednosti pred tekmeci, vendar je v končnici prvenstva vso prednost zapravila. K temu so veliko pripomogle nerazumne odločitve lastnika Milana Mandarića, ki je v najbolj občutljivem delu sezone odstavil priljubljenega trenerja Safeta Hadžića, z obrazložitvijo, da med premorom koronavirusa, ekipe ni optimalno pripravil. Njegovemu nasledniku Dinu Skenderju je sicer dobro kazalo po zmagi na derbiju proti Mariboru, vendar na koncu ni uspel ustaviti naleta Celjanov. Prihodnost kluba pa je negotova, saj ga bodo po vsej verjetnosti zapustili številni nosilci igre: Stefan Savić, Endri Cekici, prvi strelec lige Ante Vukušić, Luka Menalo, Tomislav Tomić… Kako bo kadrovsko Olimpija izgledala v novi sezoni je veliko vprašanje, časa za uigravanje polovice novih igralcev pa praktično ni. Gotovo pa je dejstvo, da starih napak, v liku arogantnih izjav in številnih rošad v strokovnem štabu, ne smejo več ponavljati, v nasprotnem primeru bodo spet postali klub, ki se le bori za naslov prvaka, na koncu pa pristane na 3. mestu…

 

  1. NŠ Mura (56 točk)

Mura je v tej sezoni v primerjavi s prejšnjo naredila velik korak naprej, tako v ligi, kot tudi v pokalnem tekmovanju. Slednjega je tudi osvojila in po 25. letih v vitrine pospravila prvo lovoriko, ki jim prinaša tudi igranje v kvalifikacijah za Ligo Europa. Ekipa se v zadnjih treh sezonah ni spreminjala prav veliko, kar se odraža tudi pri uigranosti na igrišču. Mešanica izkušenih igralcev (Luka Bobičanec, Amadej Maroša, Matko Obradović) in mladih talentov (Tomi Horvat, Kai Cipot, Žan Karničnik) se je izkazala za dobitno kombinacijo, še posebej ob dejstvu, da jih s klopi vodi tudi izjemen trener Ante Šimundža. “Čarno – bejli” so v naletu, ob nadaljevanju forme jih lahko v novi sezoni pričakujemo morda celo v kombinacijah za prva tri mesta na lestvici.

 

  1. NK Aluminij (55 točk)

Aluminij velja za presenečenje jesenskega dela prvenstva, ko so zasedali celo drugo mesto. V nadaljevanju pa so po odhodu Dejana Petrovića v Rapid Dunaj in predčasni prekinitvi pogodbe Ilije Martinovića, povsem popustili. Vzrok za to tiči predvsem v ozkem kadru in slabši fizični pripravi, vseeno pa so, odkar nastopajo v Prvi ligi, osvojili najvišje mesto na lestvici v zgodovini kluba.

 

  1. AŠK Bravo (49 točk)

Če je Aluminij nizal dobre rezultate spomladi, je njegovo vlogo v spomladanskem delu prevzel Bravo. Še posebej po ponovnem zagonu prvenstva, ko so nanizali nekaj odličnih rezultatov, izgubili le s Celjem in Mariborom, Olimpijo pa v Stožicah ponižali s neverjetnih 0-5. Jedro ekipe sestavljajo večinoma mladi slovenski nogometaši, predvsem posojena nogometaša Maribora Aljoša Matko in Martin Kramarič z dodatkom kvalitete Roka Baturine, super veterana Luke Žinka in dobrega mladega stratega Dejana Grabića. Ob nadaljevanju tako dobre forme v novi sezoni lahko posežejo še po višjih mestih. Kdo bi si to mislil, saj gre za klub ustanovljen šele leta 2006

 

  1. CB24 Tabor Sežana. (46 točk)

V prvem delu sezone z izjemo visoke zmage 4-1 nad Mariborom niso pokazali prav veliko. V nadaljevanju pa je ekipo prevzel nekdajni sloviti italijanski reprezentant Mauro Camoranesi, ki je ekipo preporodil do te mere, da je zlahka obstala v ligi. Na koncu pa se je izkazalo, da je ravno Tabor odločilno vplival na boj za naslov prvaka, saj je v predzadnjem krogu v gosteh premagal Olimpijo. Skalpa sezone pa sta zagotovo spektakularni zmagi nad 15- kratnimi državnimi prvaki s 4-1.

 

  1. NK Domžale (43 točk)

Domžale veljajo za eno večjih razočaranj sezone, saj so v prejšnjih letih bili praviloma na 3. mestu. Po odhodu Simona Rožmana v Rijeko pa je moštvo praktično “razpadlo”, česar Andrej Razdrh ni mogel preprečiti. Ko jim je voda že pošteno tekla v grlo so vodilni povlekli pravo potezo in mesto trenerja zaupali Dejanu Djuranoviću, ki je z solidnim finišem sezone, ekipi zagotovil obstanek v ligi. Odgovor na vprašanje zakaj so se borili v ligi “za bedaka” in ne prvaka pa bodo morali vodilni v klubu najti kar hitro, saj je začetek nove sezone prakitčno že pred vrati.

 

  1. NK Triglav Kranj (32 točk)

Triglavani so v prvem delu prvenstva zanesljivo držali “varno” 8. mesto, v nadaljevanju pa totalno “kolapsirali” in ob eni zmagi vpisali le še dva piškava remija. Gre za ekipo, ki je prejela daleč največ golov (87!; 2,41 gola na tekmo) in se bo tako  z Gorico udarila v dodatnih kvalifikacijah za obstanek v ligi. Glede na to, da bo to za Goričane prva tekma po kar 7 mesecih bi morali v ligi tudi obstati, vendar si tako luknjaste obrambe ne bodo smeli privoščiti, v nasprotnem primeru jih znova čaka selitev med drugoligaše po sezoni 2016/17.

 

  1. NK Rudar Velenje (12 točk)

Rudar zagotovo velja za največje razočaranje 29. sezone Prve lige Telekom Slovenije. Osvojil je le 12 točk, dal 28 golov in jih kar 80 prejel, ob tem pa ni uspel zmagati na niti eni sami tekmi pred kratkim zaključene sezone. Tako so izenačili neslaven rekord Jadrana iz Dekanov, ki jim  je to “uspelo” v sezoni 1994/95. Ob številnih trenjih znotraj vodstvene garniture, strokovnega štaba in moštva jih čaka ogromno dela, odhod nosilcev igre in sponzorjev pa sta še dodatni težavi, ki pa bodo ob prepočasnem ukrepanju lahko postale prevelike in bi vodile v propad kluba, ki je bil še donedavno tradicionalen prvoligaš, z zavidljivo zgodovino.

 

 

 

Da bodo vedeli še drugi....

Oddaj komentar

NET TV mobile

FREE
VIEW