Cena dostojanstvene smrti? Deset tisoč evrov.

V svetu, kjer se vedno bolj govori o legalizaciji prostitucije in marihuane, v svetu, kjer je smrtna kazen za mnoge sprejemljiva, v svetu, kjer se splav smatra za pravico žensk, samo ena beseda buri toliko duhov. EVTANAZIJA.

Vir: Daily Times

Seveda ni beseda ta, ki mnogim požene kri po žilah. Gre za dejanje. Samomor z zdravniško pomočjo. Legalen, sprejemljiv in uzakonjen v le peščici držav sveta. Nam najbližje na Nizozemskem, Albaniji in Švici.

Gre za pravico do svobodne izbire, ko telo pri življenju ohranjajo naprave, ko bolečino blažijo zdravila, ki so klasificirana kot strup. Ko človek postane le lupina s srčnim utripom, ki z vsakim novim utripom po žilah požene bolečino. Ko življenje postane breme. Ko ni več upanja, luč na koncu predora pa je daleč. Da, luč. Odrešitev za izmučeno telo in izmučen duh. Dama s kos.

Zadnje čase se vedno bolj govori o evtanaziji. Mnogi trdijo, da imamo pravico do dostojnega življenja. Zakaj potem nimamo pravice do dostojne smrti?

Domači primeri

Sanja Petroci // Vir: Facebook

Slovenski mediji so pred dnevi poročali o Sanji Petroci iz Sovjaka, ki se je hotela s pomočjo evtanazije posloviti od bolečine in tega sveta. Objavili so transakcijski račun na katerem je njena družina zbirala prispevke, da bi ustregla njeni želji in jo odpeljala v Belgijo, ki tujcem dovoljuje evtanazijo. Njena želja je ostala neizpolnjena, saj je dvajsetletnica ponoči izgubila boj z boleznijo.

Sanja je leta 2013 premagala raka, ampak le tri leta pozneje se je bolezen vrnila. Tokrat v še hujši obliki. Dvajsetletnica je trpela za redko obliko raka – osteosarkomom. Bolezen največkrat prizadene mlade v obdobju rasti in prizadene kosti, povzroča pa močne bolečine. Osteosarkomi se večinoma razvijajo v bližini sklepov in povzročajo tudi zlome kosti, ki so lahko celo posledica neznatne poškodbe.

Po poročanju Večera je njena družina na Facebooku že prej objavila to sporočilo, ki ga prenašamo v celoti.

Sanja, stara 20 let, ki se od leta 2013 bori s hudo obliko raka – osteosarkom – po mučnih kemoterapijah in številnih težkih operacijah, s katerimi je izgubila več kot polovico pljuč, obe trebušni preponi in pet reber, izgublja boj z boleznijo. Po mnenju zdravnikov UKC Ljubljana je zdravljenje izčrpano, ni več pomoči, poslana je v domačo oskrbo. Kljub visokim odmerkom morfija se bolečine iz dneva v dan stopnjujejo, so nevzdržne. Sanja je popolnoma pri zavesti in se vsega zaveda. Zaveda se, da izgublja bitko, ki jo je pogumno bojevala šest let, najintenzivneje v zadnjem letu, ko je prestala štiri težke operacije. Vse zaman. Žal tudi draga alternativna zdravila, do katerih smo ji pomagali z zbiralno akcijo, niso pomagala. Čeprav popolnoma pri zavesti, Sanja zaradi oslabljene dihalne funkcije zadnji mesec diha le še s pomočjo kisika. Zaradi oslabljenega dihanja ne sme prejemati nobenega antidepresiva, saj bi vsakršno pomirjevalo dodatno oslabilo njeno dihanje. Že ob tako nevzdržnih telesnih bolečinah je psihična stiska, ob zavedanju, da so ji šteti zadnji dnevi, da čakaš na konec in umiraš … nepopisna. Skozi takšno trpljenje ne bi smelo iti nobeno živo bitje na tem svetu. Sanjina zadnja želja je, da bi se poslovila z roko v roki s svojo družino, brez bolečin. Ker pri nas evtanazija ni legalizirana, njena strta družina na njeno željo ureja vse potrebno za evtanazijo in dostojen odhod v kliniko v Belgiji, kjer je evtanazija legalizirana.

Sanja ni prva

Sanja ni prva, ki je javno spregovorila o evtanaziji. Pred tedni se je oglasila upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič, ki si sama ureja samomor z zdravniško pomočjo v Švici.

Alenka Čurin Janžekovič // Vir: Facebook

61 letnica živi z redko in neozdravljivo boleznijo Morquijevim sindromom – polisaharidoza IV, ki prizadene sklepe. Zdravila ni, njen hrustanec in kosti pa razpadajo. Pomagajo analgetiki in skalpel, vsake toliko časa ma mora leči na operacijsko mizo. Slovensko javnost je zato naslovila z odprtim pismom.

Življenje me je naučilo, da je pomembno poslušati in slišati svoje telo. In prav zato vem, da mi dolgo ne bo več služilo, kot mi je do sedaj. V teh letih se je izčrpalo … ne naveličalo. Še vedno živim radostno. Vendar se zavedam, da mi lahko zdaj zdaj odpove,” je zapisala Alenka Čurin Janžekovič.

Ko bo za to napočil čas, njena družina to odločitev podpira. Evtanazija v Švici jo bo stala deset tisoč evrov, toliko bi za izpolnitev svoje želje v Belgiji potrebovala tudi Sanja. Po novici o Sanjinem slovesu, je Janžekovičeva na svojem Facebook profilu zapisala:

Kot sem v teh dneh že večkrat zapisala, kje je v tem primeru tako opevana PALIATIVNA OSKRBA?????? Kje so tisti, ki bi za to mlado dekle morali poskrbeti, da ne bi trpela neznosnih bolečin? V slovenskem zdravstvu, se baje ne bi smelo trpeti bolečin? Če bere to kdo od medicinskih kadrov, katerega koli profila, naj se oglasi in družini svetuje na koga se naj obrnejo, da bodo deležni PALIATIVNE OSKRBE v pravem pomenu besede. Tega ne more nuditi patronažna sestra, ki pride na obisk enkrat … dan!!!!”

Evtanazijski stroj

Evtanazijski računalnik // Vir: Science museum London

Pionir evtanazije je Philip Haig Nitschke, nekdanji avstralski zdravnik, ki je kot prvi zdravnik na svetu prostovoljno opravil evtanazijo. Pacient je potreboval pomoč računalnika, ki ga je oblikoval Nitschke. Napravo si lahko ogledate v londonskem muzeju Science museum. Mediji so ga takrat označili z vzdevkom Dr. Smrt.

Evtanazija buri duhove, ljubitelji televizijskih serij pa so boljši vpogled v to temo lahko dobili s kanadsko serijo Mary kills people. Serija govori o zdravnici, ki smrtno bolnim pacientom izpolni zadnjo željo in pomaga pri samomoru z zdravniško pomočjo.

 

Predogled serije Mary kills people.

Zdravnike zavezuje Hipokratova prisega. Medicina je tukaj, da nam pomaga in reši pred smrtjo. Vprašanje je, kdaj je evtanazija bolj milostna oblika rešitve, kot pa trpljenje v neznosnih bolečinah?

Da bodo vedeli še drugi....

leave a reply