Maribor v letu 2018

Pregled dogodkov in odmevov minulega leta v drugem največjem mestu v Sloveniji

Leto 2018 je bilo leto sprememb. Parlamentarne in županske volitve so postregle s številnimi novimi obrazi na političnem parketu, gospodarska rast je bila za skoraj 5 odstotkov višja kot lani v tem obdobju, število bezposlenih je upadlo. Maribor je postal prestolnica športa in socialne ekonomije, dobil je novo sortirnico in vizijo v krožnem gospodarstvu. A spremljale so ga tudi številne nevšecnosti, politični odstopi in nepremišljene investicije.

“Leto 2018 je pa za Maribor prelomno leto. Toliko investicij, ki jih imamo načrtovanih z občinskim, državnim in tudi evropskim denarjem, tega še v Mariboru ni bilo v zadnjih 30-ih letih. Tudi zasebni trg se prebuja, v mesto so prišli veliki gospodarski igralci. Po letu 2018 ne bo nkdar več tako kot je bilo pred tem,” je na silvestrovo ob vstopu v leto 2018 napovedal takratni mariborski župan Andrej Fištravec.

Začetek leta spremljala odklonska dejanja

Kljub optimisticnim napovedim pa leto 2018 za mesto le ni bilo tako prelomno. In prav odgovornost bo tista, ki jo mesto najbolj potrebuje. Že v začetku leta smo bili priča številnim odklonskim dejanjem, ki so med Mariborčane zasejale seme dvoma, ali je mesto res varno. Množicen pretep na Mariborski tržnici, katerega posledica je bila smrt 25 letnika in streljanje v Stražunu sta bili slaba popotnica za mesto v letu 2018. Upanje so vlivali številni projekti, ki so napovedovali boljše čase.

“Načrtujemo začetek gradnje limbuške obvoznice, nadaljevanje priprav za gradnjo južne obvnoznice, rešitev prostorske stiske mariborske knjižnice,začetek obnove pristana in Lenta,” je na novoletnem sprejemu povedal Fištravec.

Med napovedanimi projekti so realizirali zgolj dva – začtek gradnje podvoza pod Ljubljansko cesto in Obnova Pristana, ostali projekti še na udejanjanje čakajo.

Največ polemike je v javnosti sprožilo iskanje nadomestne lokacije za mariborsko knjižnico, ki še vedno vztraja v neprimernih prostorih na Rotovškem trgu.

V evropskem mestu športa niso začeli z obnovo nogometnega stadiona Ljudski vrt

S prihodom Slovenske bakle v Maribor so priceli tudi z uradnim zacetkom projekta Maribor – Evropsko mesto športa 2018, v okviru tega projekta so obnovili fitnes v dvorani tabor uredili umetno travnato površino v športnem centeru Tabor. Med glavne prioritete pa so uvršcali še druge projekte.

“Naša največja naložba bo v letošnjem letu dokončanje stadiona Ljudski vrt – zahodna tribuna ter zaključek južne in severne tribune,” je dodal Fištravec.

In tudi Ljudski vrt obnove ni dočakal. Številni scenariji, po katerih se je investicija samo dražila so pripeljali do tega, da bodo razpis po novem razveljavili.

“Skupaj s klubom smo ugotovili, da ta razpis ni bil pravilno voden. To ne pomeni, da stadiona ne bo, nasprotno, prav gotovo bo,” je potrdil novi mariborski župan Saša Arsenovič.

V letu socialne ekonomije je socialnim podjetnikom grozila deložacija

Maribor je letos nosil tudi naziv evropska prestolnica socialne ekonomije. Združenje socialne ekonomije Slovenije si je od tega obetalo predvsem več promocije. A tudi tukaj so se stvari komplicirale, saj je mestna občina prav v tem letu iz Tkalke, ki velja za zibelko podjetij mariborske socilane ekonomije, zaradi tujega investitirja želela izseliti socialne podjetnike.

Po vzoru številnih slovenskih mest so želeli v Mariboru s pomočjo evropskih sredstev za celostne teritorialne naložbe prodobiti sredsta za Obnova promenade v Mestnem parku, ureditev Nabrežja reke Drave, Obnovo skate parka in Revitalizacijo Vojašniškega trga, a dokumentacije niso pravočasno uredili, tako se je črpanje sredstev, ko tudi realizacija projektov, zamaknilo v prihodnost.

Vizija krožnega gospodarstva in sortirnica

Uspešen projekt je postala mariborske sortirnica mešanih komunalnih odpadkov. Eden najsodobnejših tovrstnih objektov v Evropi, se razprostrita na pet tisoč kvadratnih metrih in je vreden kar 12,5 milijona evrov. Sortirnica pa je samo del vizije mariborskega krožnega gospodarstva, ki ga sestavlja 18 projektov, s katerimi bo mesto dolgoročno samozadostno.

“Najsodobnejša sortirnica v Evropi se ni zgodila zgolj slučajno, ampak je znotraj neke logike,” je poudaril Fištravec.

Magna in mariborsko letališče

Za razliko od krožnega gospodarstva pa se mariborski gospodarski igralci, ki so prispeli v mesto, pri investicijah niso najbolje odrezali. Eden izmed resnih investitorjev je Magna, ki naj bi redno proizvodnjo zagnala do konca prvega četrtletja. A ta investicija ne poteka v Mariboru, ampak v Občini Hoče – Slivnica, tako da se bodo stroški za uporabo stavbnega zemljišča stekali v njihov proračun.

Uresničile pa se niso tudi famozne napovedi o ureditvi mariborskega letališča. Agonija čakanja na spremembe državnega prostorskega načrta, še ni dobila epiloga.

Spremembe na političnem parketu

In če se v gospodarstvu stvari niso premaknile kot je gospodar mesta v začetku leta 2018 napovedoval, pa so se stvari na političnem parketu popolnoma spremenile. Maribor je v letu 2018 dobil novega župana. In čeprav se je v župansko igro vrnil izkušeni nekdanji župan Franc Kangler, so se Mariborčani odločili, da priložnost ponudijo novincu v županskih vodah, uspešnemu podjetniku Saši Arsenoviču. “Občutki so prepleteni med veseljem in odgovornostjo. Ko to postaja vedno bolj resnično, to odgovornost vedno bolj občutim, ” je ob prevzemu oblasti poudaril Arsenovič.

Torej leto 2018 je bilo pestro. Številne spremembe so potrdile tezo nekdanjega mariborskega župana Fištravca, da po letu 2018 nikoli več ne bo  kot je bilo. Za leto 2019 tako upamo, da bo prineslo tisto, kar so občani podravja pogrešali – Vizijo, priložnosti in medsebojno sodelovanje na številnih področjih.

Da bodo vedeli še drugi....

leave a reply