Mladi in razvajeni?

V začetku leta 2020 je bilo v Sloveniji 310.000 mladih, to je tistih, ki so bili stari od 15 do 29 let. Oseb, starih 29 let, je bilo za 29 % več kot oseb, starih 15 let. Ob osamosvojitvi Slovenije pa je bilo mladih 430.000 (22,5 %)

Največ mladih je prodajalcev

Skoraj vsak peti zaposlen mladi je v začetku leta 2018 opravljal delo strokovnjaka ali je delal v storitvenih poklicih oz. kot prodajalec. Delež mladih, ki so opravljali storitvene poklice oz. delali kot prodajalci, je tudi najbolj presegal delež vseh zaposlenih, ki so opravljali te poklice (za 32 %).

Več mladih od povprečja je opravljalo poklice za neindustrijski način dela (za 16 %), vojaške poklice (za 15 %), poklice za preprosta dela (za 11 %) ter različne industrijske poklice (za 8 %). Med mladimi je bilo za 31 % manj kmetovalcev od povprečja, relativno najmanj mladih je opravljalo menedžerske poklice oz. zasedalo visoka uradniška delovna mesta v javni upravi (samo 2,2 % v primerjavi s 5,7 % med vsemi zaposlenimi). Prav večja zastopanost mladih pri političnem odločanju na nacionalni ravni je eden od poudarkov letošnjega mednarodnega dneva mladih.

  • Leta 2018 je vsak drugi 29-letnik še vedno živel v svoji primarni družini, leta 1991 je bilo takih samo 20 %,
  • Največ mladih je leta 2018 opravljalo storitvene poklice oz. so delali kot prodajalci,
  • Pri starosti 29 let je bilo zaposlenih 81 % generacije,
  • Zaposleni 29-letniki s terciarno izobrazbo so imeli za 28 % višje dohodke od tistih s srednješolsko izobrazbo.

Mladi na pragu odraslosti in njihov dohodkovni položaj

Dohodkovni položaj mladih na pragu odraslosti je primerljiv s položajem nekaj let starejših generacij. Povprečni letni bruto dohodek je v letu 2018 za 29-letne znašala 14.800 EUR, za 34-letne pa 15.700 EUR. Ker glavnino dohodkov v Sloveniji predstavljajo dohodki iz dela (več kot dve tretjini), je bila mediana letnega bruto dohodka za 24-letne precej nižja (9.200 EUR). Zaposlenost te generacije je bila namreč manj kot polovična (47 %).

Samo zaposleni z vsaj visokošolsko izobrazbo 1. stopnje so imeli nadpovprečne dohodke. Razlika v dohodkih med zaposlenimi z osnovnošolsko izobrazbo in tistimi s srednješolsko izobrazbo je bila relativno majhna (10 %), medtem ko so imeli zaposleni s terciarno izobrazbo za 28 % višje dohodke od tistih s srednješolsko izobrazbo.

Da bodo vedeli še drugi....

Oddaj komentar

NET TV mobile

FREE
VIEW