MOBING: Odnosi na delovnem mestu, so vedno zrcalo vodenja

Nedavni odstop ministra za kulturo Dejana Prešička zaradi obtožb o šikaniranju na delovnem mestu je sprožil številne polemike o urejenosti odnosov v slovenskih delovnih kolektivih.

Žrtve se v primeru mobinga počutijo ponižane, ogrožene ali zatirane. Potrebno jim je pomagati in jim svetovati, za kar pa svetovalci v podjetjih niso večinoma dovolj usposobljeni; VIR: iStock

Že pred časom so tudi mariborski kriminalisti na pristojno okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper 3 vodilne osebe Univerze v Mariboru, saj naj bi na različne načine izvajale šikaniranje do svojega podrejenega. Mobing je splet dogodkov v delovnem svetu, v katerem se različna destruktivna dejanja ponavljajo daljše obdobje proti posamezniku. Med drugim označuje tudi neetično in sovražno komunikacijo med sodelavci ali med podrejenim in nadrejenim. “Praviloma je končni cilj mobinga, zaposlenega izriniti iz te sredine. Bodisi, da ga uničiš psihično ali celo pride do fizičnega obravnavanja,” je povedala strokovnjakinja za mobing Pavla MLINARIČ.

Trpinčenje na delovnem mestu je sankcionirano v okviru delovne zakonodaje; VIR: iStock

Mobing je v slovenski delovnopravni zakonodaji prepovedan že več kot desetletje, a kljub temu inšpektorat za delo v svojih letnih poročilih ugotavlja, da delodajalci večinoma še vedno nimajo sprejetih ukrepov za zaščito delavcev oziroma delavci s temi ukrepi niso seznanjeni. “Za prijave, ki se nanašajo na trpinčenje na delovnem mestu, lahko rečemo, da so večinoma anonimne, po naši oceni najpogosteje zelo splošne, pavšalne, premalo specificirane, velikokrat prijavitelj našteva mnoge kršitve, zraven pa doda še trpinčenje. Včasih je že iz prijave mogoče zaznati, da prijavitelj kot trpinčenje dojema nekatera dejanja delodajalca oziroma nadrejenih, ki sodijo v organizacijo delovnega procesa in odrejanje delovnih nalog,” je povedala mediatorka Inšpekcije RS za delo Tanja CMREČNJAK PELICON in dodala: “Sicer pa je ocena, katera dejanja predstavljajo trpinčenje, odvisna od vseh okoliščin konkretnega primera – neko ravnanje je lahko trpinčenje, če gre za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.”

V zadnjih 4 letih zabeležili 1300 kršitev

Na Inšpektoratu za delo v zadnjih štuirih letih  skoraj 1300 kršitev 47. člena zakona o delovnih razmerjih, ki govori o varovanju dostojanstva delavca pri delu. In sicer v letu 2015 so ugotovili 294 kršitev, leto kasneje so jih zabeležili že 300. V letu 2017 so delovni inšpektorji izvedli posebno usmerjeno akcijo nadzora in prepoznali 392 krištev. V lasnekm letu je bilo teh kršitev 309.

Na Inšpektoratu za delo so v zadnjih štirih letih zabeležili skoraj 1300 kršitev mobinga; VIR: Net TV

Dokazovanje mobinga je skoraj nemogoče

Trpinčenje na delovnem mestu je sankcionirano v okviru delovne zakonodaje, šikaniranje na delovnem mestu pa je tudi kot kaznivo dejanje, sankcionirano z zaporom do dveh let. “Žal tudi na sodiščih je dokazovati mobing za žrtev izredno težko. ŽImamo zapisano, d aje to kaznivo dejanje, toda primerov, ko se človeka kaznuje je pri nas v Sloveniji izredno malo,” je razložila Mlinaričeva.

Za odgovore smo povprašali tudi na mariborskem delovnem sodišču, kjer pa so nam odgovorili, da podatkov o konkretnem številu mobinga ne morejo posredovati.

“Vprašanja v zvezi z mobingom sodišče obravnava v najrazličnejših  zvezah. S tem vprašanjem se lahko sreča pri reševanju samostojnih zahtevkov, kot podlago za  plačilo oškodnine ali pa stranke mobing zatrjujejo v okviru drugih zahtevkov  – npr. v okviru tožb o nezakonitosti odpovedi pogodb o zaposlitvi, o disciplinskih postopkih, denarnih zahtevkih itd. Ker evidence v sodnih vpisnikih vseh teh podatkov ne zajemajo, vam podatkov o konkretnem številu primerov mobinga ne moremo posredovati.”   (Urban Tručl, Delovno sodišče v Mariboru)

Odnosi v kolektivu so vedno zrcalo vodenja. Tisti, ki vodi je prvi poklican, da ureja odnose in poskrbi, da sodelavci delujejo v okolju spoštovanja, zaupanja in varnosti. Uspešen vodja zagotavlja dobro delovno klimo, saj samo delavci, ki se dobro počutijo, lahko tudi dobro delajo.

leave a reply