Na pogorišču Vinaga je zrasla nova vinska kultura

Simbol Štajerskega vinarstva počasi a vztrajno tone v pozabo

Kako pomembna je vinska kultura na Štajerskem pričajo številni atributi – Maribor ima najstarejšo vinsko trto na svetu. Na Lentu stojita Hiša Stare trte, ki je postala hram vinske tradicije in kulture, ter Vinoteka Vodni stolp. Mariborska vinsko turistična cesta pa povezuje vinograde, ki ležijo v neposredni okolici Maribora. Turistična ponudba mesta temelji na vsakoletnem Festivalu Stare trte in martinovanju. V središču mesta pa se nahaja tudi Vinagova klet. ” Vino je poznana pijača še iz rimskih časov. O tem pričajo amfore in ostali vinski simboli. Vino nas spremlja od rojstva do smrti, zato je vinska kultura pomembna,” je pojasnila specialistka za vinarstvo Tadeja VODOVNIK.

Vinag simbol vinarstva na Štajerskem

Zgodovina mariborske vinske kleti se začenja leta 1847, ko je graščak Alojz Kriehuber tod postavil temelje trgovanja z vinom. Na Trgu svobode, v neposredni bližini mariborskega gradu, pa je odprl tudi trgovino z vini.

 

Po drugi svetovni vojni je vinarstvo iz zasebnih rok prešlo v ljudske in tako je nastala Vinarska zadruga, ki je uspešno obratovala vse do osamosvojitve. V zgodnjih 90-ih letih je Vinag ponesel sloves štajerski vin po svetu, širil proizvodnjo,  mediji pa so leta 1993 poročali o posebnem rekordu, ko je poslovno leto zaključil s 650.000 dolarji dobička. Doma in v tujini je Vinag prejemal številne nagrade.

Dobri poslovni rezultati pa so omogočili tudi najemanje številnih kreditov. V desetih letih je tako, kljub velikemu profitu pridelal kar 1,2 milijarde takratnih tolarjev dolga, kar bi danes zneslo več kot 5 milijonov evrov.

Leta 2006 se je finančna družba Infond Holding 1 odločila, da proda svoj 49-odstotni delež podjetja Bogdanu Pečuhu in Ireni Draš, ki sta tako postala 51-odstotna lastnika Vinaga.

Leta 2010 sta svoje deleže prodala Leu Ivanjku, ki je z novim vodstvom, za predsednico uprave je imenoval svojo partnerko Klementino Ihanec, napovedal predvsem utrditev blagovne znamke, z novimi investicijami pa naj bi razširil ponudbo proizvodov in storitev.

Že dve leti kasneje sin Dr. Šima Ivanjka, uglednega slovenskega pravnika in častnega hrvaškega konzula, delavcem ni izplačal mesečnega dohodka, ostali pa so tudi brez plačanih socialnih prispevkov. ” Vinag je na prelomu tisočletja padel v roke nekompetentnim posameznikom, ki niso znali upravljati z njegovim premoženjem, ampak so v tem poslu prepoznali zgolj lastno korist,” je povedal nekdanji delavec v Vinagu Danilo FLAKUS.

Aprila 2013 sta v stečaju pristali hčerinski podjetji Vinag Sadjarstvo in Vinag Vinogradništvo. Zaradi številnih terjatev pa je tudi matično podjetja julija istega leta končalo v prisilni poravnavi. Kljub številnim strategijam je bilo podjetje preveč zadolženo in aprila 2014 je družba razglasila stečaj.Svetlo luč na koncu tunela je prižgalo podjetje Vinmar, ki je podprto z azijskim kapitalom najelo vinsko klet Vinaga. Obljubljali so številne, več kot milijon evrov, vredne investicije, zaposlovanje ter odkup premoženja. A nič od tega se nikoli ni uresničilo.

Foto: Vinag

Na dražbi niso sodelovali, saj so bile cene odkupa previsoke, njihova zgodba pa se je klavrno zaključila, ko so v začetku lanskega leta podjetje izbrisali iz registra. Blagovno znamko Vinag so odtujili in jo na Kitajskem tudi zaščitili ter brez odškodnine družbi Vinag z njo dalje poslujejo v tujini.

Številne javne dražbe brez pravega epiloga

Da zanimanja za premoženje Vinaga ni veliko pričajo številne neuspešne javne dražbe. Od leta 2015 so razpisali kar sedem javnih dražb, od katerih je bilo kar pet neuspešnih. Na eno se je prijavil ameriški podjetnik slovenskega rodu James Lukežič, ki pa denarja za varščino ni vplačal tudi pol leta po odločitvi o nakupu. Na zadnji dražbi decembra letos je zavezujoče ponudbe oddalo šest ponudnikov, toda po besedah stečajnega upravitelja nihče med njimi ni ponudil veliko denarja. “Da je mesto izgubilo osrednjo vinsko klet ni več vprašanje. Takšno tradicijo bo težko obuditi. Nadejamo se samo lahko, da se bo našel strateški partner, ki bo poskrbel za Vinagovo zapuščino. Po vzoru franscoskih kleti, bi lahko vzpostavili muzejsko klet, ohranili številne vinske atribute, pri tem pa zagotovili tudi nove prostgoree, kot so kongresni center, prostor za druženje itd.,” je razložil mestni viničar Stane KOCUTAR.

Po vsakem koncu, sledi nov začetek

Kljub tragični zgodbi vodilne vinske kleti pa se je vinarstvo v regiji razvijalo dalje. Kmalu so okoliški vinarji, ki so nekoč grozdje gojili zgolj za potrebe Vinaga bili prisiljeni po svoje razvijati posel, ki so ga tudi uspešno razvili. ” Vinski turizem se je v zadnjih 15 letih močno spremenil. Če so kmetje še nedolgo nazaj grozdje gojili za največjo vinsko klet, danes delajo zase. Številne kleti so se uspešno lotile posla in danes izvažajo v tujino. Tudi kvaliteta vina je zelo primerljiva s tistimi iz tradicionalno vinorodnih dežel, kot sta Italija, Francija itd.” je razložila Simona HAUPTMAN, specialistka za vinogradništvo.

Zgodba Vinaga je še ena tragična pripoved tranzicije, ki je zaradi požrešnosti posameznikov porušila dolgoletno tradicijo mestnega vinarstva. Na njegovem pogorišču je zraslo veliko novih vinarjev, ki osvajajo tujino in polnijo praznino, ki jo je za seboj pustil nekoč največji vinar na Štajerskem. Upamo lahko, da bo s pomočjo novoizvoljenega mestnega gospodarja njegova zapuščina dobila svoje mesto vsaj v muzeju, v spomin vsem tistim, ki so 150 let gradili njegovo tradicijo.

 

Foto: Vinag Instagram

leave a reply