Položaj maldih v Podravju

V Sloveniji je bilo v prvi polovici 320.000 mladih, starih med 15 in 29 let, več kot 15 % celotnega prebivalstva Slovenije. Kar 85 odstotkov med njimi živi pri starših, s čimer smo se zavihteli v sam vrh Evropske unije in prehiteli celo Italijo. Velik problem pa za mlade predstavlja tudi iskanje zaposlitve, saj jih je kar tretjina med dolgotrajno brezposlenimi.

Mestna občina Maribor je bila med prvimi občinami v Sloveniji, ki so si leta 2012 pridobile certifikat in laskavi naziv maldim prijazna občina. Danes tega naziva nima več, mladi pa opozarjajo, da so obljube zgolj črke na papirju, v praksi pa je vse drugače.

90 tisoč manj zaposlenih mladih v 25 letih

V primerjavi s stanjem ob osamosvojitvi je v Sloveniji danes na splošno manj mladih. Leta 1991 je bilo 24,1% mlajših od 29-let, leta 2014 pa jih je 17,2%. Več mladih tudi študira. Leta 2014 je 16,7% mladih imelo vsaj višješolsko izobrazbo, leta 1991 pa le 6%.  Največ jih živi v osrednjeslovenski statistični regiji, k čemur izrazito prispeva študentska populacija. Toda po šoli ne dobijo zaposlitve oziroma so prisiljeni v samozaposlitev. Decembra 1995 je bilo zaposlenih mladih več kot  193 tisoč, od tega je bilo 4% samozaposlenih. Decembra 2014 je bilo med mladimi skupno skoraj 90 tisoč manj zaposlenih, od tega 8% samozaposlenih. Ker nimajo socialne varnosti jih manj sklene zakonsko zvezo in se kasneje odločajo za družino. V letu 1991 je prvo zakonsko zvezo v starostni skupini 15–29 let sklenil 6001 moški in 6824 žensk, v letu 2014 pa 2315 moških in 3309 žensk. Ženkse, ki so prvič rodile prvega otroka, je bila leta 2014 stara 29,1 leta, V letu osamosvojitve pa je bila natanko 5 let mlajša (24,1 let).

Lokalne skupnosti podpirajo mlade, a še iščejo ustrezne strategije

V vsaki lokalni skupnosti mora obstajati interes po sodelovanju z mladimi. Lokalna skupnost omogoča tudi soodločanje o politiki in jih navajati na aktivne, samostojne, odgovorne državljane, ki bodo v prihodnosti sposobni peljati družbo po boljši in uspešnejši poti, kot je danes. Na podravskih občinah smo povprašali o njihovi strategiji za mlade.

“Strategijo za mlade oblikuje v skladu s potrebami. Ob rojstvu dobijo ustrezno finančno pomoč. V osnovni in srednji šoli ji  nudimo štipendije, ” je povedala Vanja JUS iz občine Hoče-Slivnica.

Na Ptuju za mlade v občinskem proračunu namenijo 600 tisoč evrov. “Nabor aktivnosti je številčen, toda celostno želimo zagotoviti, da se mladi na Ptuju dobro počutijo in da tukaj tudi ostanejo,” je razložila direktorica občinske uprave Ptuj Andreja KOMEL.

Velik problem mladih je stanovanjska politika in brezposelnost

Delež mladih, živečih v skupnem gospodinjstvu s starši, je v Sloveniji znašal 85 odstotkov, kar je več od povprečja v celotni EU, ki je 65,7 %. Njihova povprečna starost ob odselitvi iz skupnega gospodinjstva s starši pa je bila 28,2 leta. Poleg negotove stanovanjske politike, pa je velik problem mladih tudi brezposlenost. Tako so prisiljeni poiskati drugačne oblike zaposlitve.

Med 8.000 samozaposlenih mladih je bilo 20,3 % samozaposlenih, ki niso nikogar zaposlovali in so delali večinoma za eno stranko. Mladih, ki so delali prek študentskega servisa, je bilo 32.000. Med agencijskimi delavci je bilo 5.000 mladih, med zaposlenimi v delovnem razmerju z delovnim časom, krajšim od polnega, ki so sprejeli tako zaposlitev, ker dela s polnim delovnim časom niso mogli najti, pa je bilo 3.000 mladih.

Povprečna mesečna bruto plača mladih (15–24 let) je v letu 2016 znašala nekaj več kot 1.100 EUR, kar je za 34,1 % manj od povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih v Sloveniji (približno 1.700 EUR).

Glede na prikazano v naši domovini ni več lepo biti mlad. Želijo si stalne zaposlitve in redno plačilo, potrebujejo rešitev  za stanovanjsko problematiko in večjo varnost, da bodo lahko poskrbeli za boljšo prihodnost vseh. Kot pravi pregovor na mladih svet stoji, do takrat pa jim ostane le.

leave a reply

error: Kopiranje vsebin ni dovoljeno !