Ponoči bo minilo 34 let od najhujše jedrske nesreče v zgodovini

 

Ponoči po našem času bo minilo 34 let od katastrofe v jedrski elektrarni v Černobilu. Ta nesreča še danes velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini jedrske energije. Katastrofo, ki sta jo povzročila človeška napaka in pomanjkljiva sovjetska tehnologija. Obletnica nesreče sicer letos mineva v senci pandemije koronavirusne bolezni 19 in požara, ki že več kot 3 tedne divja v bližini nekdanje jedrske elektrarne. Kljub temu, da se je požar razširil v bližino uničenega reaktorja, ukrajinske oblasti trdijo, da pokrov nad uničenim reaktorjem, skladišče radioaktivnih odpadkov in drugi objekti znotraj zaprtega območja niso ogroženi.

Eksplozija jedrskega reaktorja se je zgodila 26. aprila 1986 ob 1:23 zjutraj v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini, približno 110 kilometrov severno od današnjega glavnega mesta Kijev. Takrat je današnja Ukrajina bila še del Sovjetske zveze. Med varnostnim preizkusom sta odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnih ZDA.

O vzroku nesreče obstajata dve nasprotujoči si uradni razlagi. Prva je bila objavljena avgusta leta 1986 in je okrivila izključno upravljavce v jedrski elektrarni. Druga razlaga je bila objavljena leta 1991 in je krivdo pripisala zasnovi reaktorja RBMK, predvsem nadzornim palicam. Obstaja pa tudi tretja (neuradna) razlaga, nekateri neodvisni strokovnjaki namreč menijo, da ni povsem pravilna nobena od razlag.

Stanje po nesreči je bilo poslabšano še zaradi nepripravljenosti krajevnih oblasti in pomanjkanja ustrezne opreme, zato je lahko ekipa v reaktorski stavbi le ocenila, kakšne so bile stopnje sevanja v večjem delu reaktorske stavbe. Sovjetske oblasti so v zgodbi jedrske nesreče odigrale ključno, zelo slabo vlogo. Lokalno prebivalstvo mesta Pripjat, ki je od jedrske elektrarne oddaljeno le 3 kilometre in je takrat tam živelo pribl. 48.000 prebivalcev, so evakuirali šele naslednje popoldne.

Sovjetska zveza je v prihodnjih dneh doživela ogorčenje mednarodne javnosti. Zakaj? Prvi sum, da se na območju skupnih držav nekaj dogaja, so dva dni po nesreči zaznali na Švedskem, v jedrski elektrarni Forsmark (pribl. 1100 km oddaljen od Černobila), kjer so zaznali dvig radioaktivnega sevanja. Mihail Gorbačov, takratni sovjetski voditelj, je šele 14. maja priznal, da se je v Černobilu zgodila jedrska nesreča.

Težave v Černobilu se niso končale z uničenjem reaktorja št. 4. Poškodovani reaktor je bil hermetično zaprt, med mesto nesreče in upravne zgradbe pa je bilo vlitih 200 metrov betona. Sarkofag ni učinkovit trajni ovoj za uničen reaktor. Njegova nagla izgradnja, marsikje narejena z daljinsko vodenimi industrijskimi roboti, ni bila dobra, zato je na nekaterih mestih pričel propadati. Po ocenah graditeljev je bila načrtovana življenjska doba sarkofaga le 20-30 let, saj ni bil mišljen kot trajna zaščita. 17. septembra 2007 je bilo objavljeno, da bo zgrajena nova jeklena konstrukcija, ki bo zamenjala stari in na hitro zgrajeni betonski sarkofag. 28. marca 2012 so iz urada ukrajinskega predsednika sporočili, da bodo nov jeklen sarkofag nad reaktorjem jedrske elektrarne v Černobilu začeli graditi 26. aprila 2012. Izgradnja novega jeklenega sarkofaga je bila ocenjena na 1,5 milijarde evrov. Zaradi številnih zamud so nov sarkofag izdelali in namestili šele konec leta 2018.

Da bodo vedeli še drugi....

leave a reply

NET TV mobile

FREE
VIEW