Samomor ni rešitev – odkrit pogovor je najboljši za preprečevanje najhujšega

Foto: Istock

Samomor je v slovenskem prostoru izjemno resen družbeni in javnozdravstveni problem. Kar nekaj desetletij se je njegov količnik gibal okoli 30 na 100.000 prebivalcev in nas uvrščal med prve tri države z najvišjim količnikom na svetu. Po letu 2000 je številka začela upadati in se v zadnjih letih ustalila pri nekaj več kot 20. Posebno opazen je upad števila samomorov med mladimi, čeprav ti še vedno prepogosto mislijo na tak konec življenja.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v Sloveniji približno 800 samomorov letno, leta 2000 jih je bilo skoraj 600. V zadnjih petih letih se je številka gibala med 300 in 400 samomorov, kar kaže na trend upadanja.

Severovzhodne regije med bolj ogroženimi

Več samomorov je med moškimi, več poskusov pa med ženskami. Razlike med spoloma so predvsem v tem, da moški uporabijo bolj nevarne metode. Bolj ogrožene so severovzhodne regije (Prekmurje, Štajerska, Koroška in Dolenjska), kjer je tudi več zlorabe alkohola, manj psihiatrične pomoči in večja socialna ogroženost. “Ogroženost moških je večja kot žensk. Kar štirikrat več moških naredi samomor kot ženske,” je pojasnila Anja Magajna iz Nacionalnega inštitut za javno zdravje.

Posamezniki lahko pomoč poiščejo v različnih organizacijah

Opozorilni znaki na samomorilnost posameznikov se običajno kažejo teden dni pred samim dejanjem in so lahko bolj ali manj neposredni, včasih pa jih je težko prepoznati. Pojavljajo se v različnih oblikah. “Če je nekdo v preteklosti že poskušal narediti samomor, je to največji dejavnik tveganja. Potem so tu duševne bolezni. Zatem pa različno: osamljenost, razpad partnerske zveze, izguba službe oziroma finančne težave. Pa tudi družinska zgodovina. Ni dokazov, da je samomorilnost dedna, je pa dejstvo, da bo nekdo, ki ima v družini nekoga, ki je storil samomor, v stiski prej pomislil nanj. Tak človek ima manj distance do samomora,” je povedala Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora.

 

Posameznik, ki čuti hudo duševno stisko ali ima samomorilne misli, lahko strokovno pomoč poišče v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrne na svojega osebnega zdravnika ali pa na eno od služb:

Iskren pogovor je najboljše orodje za preprečevanje

Kljub statistikam in kulturnim vplivom, je samomor možno preprečiti. Za to ni odgovorno samo strokovno osebje, saj pomaga lahko vsak. Izkušnje strokovnjakov kažejo, da je pogovor o stiski eden najboljših načinov, da se ljudje razbremenijo in da dobijo občutek, da se jim želi pomagati. Velikokrat se moramo ljudje opogumiti, da si drznemo iskreno vprašati, kako se nekdo počuti in ali je v takšni stiski, da razmišlja o tem, da bi si kaj naredil. Vendar je ravno takšno iskreno vprašanje tisto, ki najpogosteje prepreči samomor.

TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA POMOČ V STISKI:

112 – CENTER ZA OBVEŠČANJE

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)

116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)

Da bodo vedeli še drugi....

leave a reply