Se lahko zagon lakirnice v Magni zavleče?

Nevladna okoljevarstvena organizacija ROVO se je pritožila na okoljevarstveno dovoljenje za zagon Magnine lakirnice.

Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO) s sedežem v Novem mestu se je danes pritožilo na okoljevarstveno dovoljenje, s katerim je Agencija za okolje RS (Arso) omogočila zagon Magnine lakirnice v Hočah. Popoldan smo iz omenjenega združenja prejeli kopijo uradne pritožbe naslovljene na Ministrstvo za okolje in prostor, ki sta ga podpisala predsednik združenja ROVO Zlatko Resman in član Upravnega odbora Gorazd Marinček.

ROVO okoljevarstveno dovoljenje izpodbija zaradi napačne uporabe oziroma neuporabe procesnega in materialnega predpisa, nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitev pravil postopka

Zaradi naštetega se po mnenju združenja ROVO napadene odločbe ne da preizkusiti in jo stranski udeleženec (v tem primeru ROVO) v celoti izpodbija ter od pritožbenega organa zahteva naj napadeno odločbo v celoti odpravi ali jo izreče za nično, ter ugotovi zakonito stanje, da zaradi 2. odstavka 69. člena Zakona o vodah izdaja takšne odločbe ni možna in posledično ustavi postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.

Rovo ob tem še zahteva, da pritožbeni organ odločbo odpravi in vrne zadevo v obravnavo prvostopenjskemu organu, vendar da se skladno z določilom 1. odstavka 37. člena ZUP iz nadaljnjih postopkov v zvezi z upravljalcem MAGNA STEYR d.o.o. izločijo uradne osebe, ki so napadeno odločbo izdelale, ker okoliščine iz poglavja I te pritožbe utemeljeno vzbujajo dvom o nepristranosti teh uradnih oseb. 

V združenju ROVO deluje tudi Gorazd Marinček, trdoživ borec proti Magni

Z združenjem Rovo v zgodbi o Magni sodeluje tudi Gorazd Marinček, nekdanji prvi mož Slovenskega E-foruma, ki pa je konec leta 2017 ostalo brez statusa nevladne organizacije (NVO) na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu. Društvo je status izgubilo zato, ker do zakonsko določenega datuma ni pripravilo poročila o delu v letu 2016.

Gorazd Marinček je sicer Magno skušal ustaviti že leta 2017, ko je na sodišče vložil predlog za izrek ničnosti okoljevarstvenega soglasja za gradnjo lakirnice v Hočah. Marinček je takrat izpostavil, da lakirnica ne bi smela stati na vodovarstvenem območju, upravno sodišče pa je tožbo konec oktobra 2017 zavrglo. V zvezi z očitki se je takrat oglasilo tudi okoljsko ministrstvo, ki je pojasnilo, da gre v primeru Magne za izjemoma dovoljeno gradnjo in da je Arso pri izdaji dovoljenja upošteval vso relevantno zakonodajo.

Magna: Načrtov ne spreminjamo

Iz Magne Steyer so sicer sporočili, da se časovnica prihodnjih aktivnosti kljub zapletom ne spreminja – zagon redne proizvodnje je v lakirnici predviden do pomladi. Zaenkrat je v hoškem obratu zaposlenih 110 oseb, še 35 jih je na usposabljanju v Gradcu. Do začetka redne proizvodnje bodo zaposlili še približno 50 oseb, Magna pa se je državi zavezala, da bo do leta 2022 zaposlila skupno 404 oseb.

Celotna vsebina pritožbe:

leave a reply