Share
Točka o knjižnici umaknjena

Točka o knjižnici umaknjena

Čeprav so bili svetniki včeraj proti obravnavi predloga župana Andreja Fištravca, da bi se Mariborsko knjižnico spravilo v sicer še nedokončani Centrum, bo župan skušal znova doseči svoje na izredni seji. Kdaj jo bo sklical, pa včeraj še ni vedel. Pravi, da svetniki nimajo nobenega pravega argumenta za umik, čeprav so oni govorili tako o visoki ceni kot lokaciji.

Predzadnja seja tega mestnega sveta se je sicer včeraj nekajkrat skorajda zaustavila, saj so v razpravi sprejemanja vrstnega reda svetniki zavračali točke in očitali županu Andreju Fištravcu, da odločitve in finančno breme prelaga na naslednji mestni svet. Točko jim je uspelo umakniti z dnevnega reda s 16 glasovi za umik in 13 glasovi proti.

Mestni svet z enim svetnikom manj

Včeraj so mariborski svetniki malce bolj razpravljali tudi o nakupu petih električnih avtobusov. Skeptični so bili, ali se ob nakupih novih avtobusov res povečuje tudi število potnikov. Odločali so se tudi o kadrovskih spremembah oziroma potrditvah – med mnogimi so podali pozitivno mnenje za imenovanje Marka Slaviča kot direktorja Doma Danice Vogrinec v novem mandatu. V mestnem svetu pa je po novem en svetnik manj, saj je Tomaž Kancler (SDS), ki ga je občina pred tem izbrala za mestnega urbanista, odstopil. Zakon o lokalni samoupravi namreč veleva, da s tem, ko je zaposlen v javni upravi, ne more biti več mestni svetnik.

Kar so svetniki očitali Fištravcu, je ta očital njim: »To je predvolilno politično taktiziranje. Bilo mi je popolnoma nerazumljivo, da so vsi za rešitev prostorske stiske knjižnice, ko je rešitev mogoča, pa so proti.« Pa tudi to, da naj ne bi imeli pravih argumentov za zavrnitev predloga. A svetniki so po vrsti navajali svoje argumente. Milan Mikl iz NLS je dejal, da gradivo za Centrum ni transparentno, da ne vsebuje dovolj podatkov o trošenju denarja, »ob tako slabi pripravi gradiva prav gotovo ne moremo soglašati. In zato se je danes večina svetnikov odločila in podprla umik točke z dnevnega reda.« S tem se strinjajo tudi v DeSusu, kjer so tudi proti visoki ceni. Jelka Kolmanič je zato poudarila, da bi bilo dobro, da bi točko obravnavali, saj bi se mogoče razjasnile kake stvari, »mi ocenjujemo sicer, da je lokacija v redu, a šokirala nas je cena tega objekta, ker je bil namen prestavitve lokacije mariborske knjižnice, da pridemo ceneje do cilja. Zato ker bi bil na Rotovškem trgu, skupaj z ureditvijo trga, projekt izredno drag.« Še bolj odločna pa je bila Mateja Dover Emeršič iz SD: »Če bi mi danes potrdili ta predlog, ni nujno, da bi knjižnica res zaživela v tej obliki, kar dejansko si mi kot občani mesta želimo.«

»Vem, da so katastrofalne razmere v knjižnici, da je tudi nevarno, ampak to še ne pomeni, da lahko župan izsiljuje na tak način, da nam da v obravnavo gradivo, ki ni v celoti pripravljeno, finančna konstrukcija pa sploh ni v celoti predstavljena.«
Mateja Dover Emeršič
SD

Za racionalizacijo projekta

Kolmaničeva je poudarila, da so iskali cenejše variante. »Selitev v Centrum bi nas stala 13,3 milijona evrov, sama knjižnica na Rotovžu bi nas stala 15 milijonov, k temu pa je treba dodati še to, da bi bilo treba Rotovški trg urediti v vsakem primeru, ali je knjižnica tam ali pa je ni.« Zato v njeni stranki želijo racionalizacijo projekta, saj bi radi prišli pod deset milijonov evrov. Da sploh ne bi selili knjižnice, je bilo včeraj na seji večkrat slišati. Tako je tudi Mikl izpostavil: »Bile so idejne zasnove, mednarodni natečaji, da je še kako priporočljiva umestitev Mariborske knjižnice na Rotovžu, zato se bomo mi tudi v prihodnje zavzemali za to, da bo knjižnica tam.«

»Knjižnica naj ostane na Rotovžu.«
Milan Mikl
NSL

Ob tem je sicer izrazil tudi bojazen, da občina ni poskrbela, da bi gradbeno dovoljenje za ureditev Rotovškega trga in knjižnice na isti lokaciji še veljalo. Župan pa na njihove predloge pravi: »Investicija na Rotovškem trgu je čez 20 milijonov evrov in z velikimi časovnimi riziki, pa z riziki prometa tam in s stroški, ki sploh niso še predvideni.«

In kakšne so rešitve za knjižnico?

Dover Emeršičeva je prepričana: »Jeza na eni strani je zagotovo tudi pri vodstvu knjižnice zaradi tega, ker se ta zadeva vleče že deset let. Tako je moj predlog bil, da se hitro pripravi izredno sejo na to temo, da se priloži vse ustrezne papirje in potem zagotovo lahko zadeva steče.« Pri tem je opozorila: »Ne dela se na tak način, da si vzame štiri leta časa, potem pa na predzadnji seji da predlog za knjižnico in se breme preloži na naslednji mestni svet.« Tudi župan vztraja pri sklicu izredne seje in poudarja, da bo imela DUTB v tem času razpis za prodajo, na katerega se ne morejo prijaviti, če ne bodo imeli Dipa in zavezujoče pogodbe.

Težko je verjeti, da bi se tako svetniki kot župan v slabem mesecu dni otresli predvolilne vročice ter se ukvarjali zgolj s konstruktivnimi rešitvami za knjižnico. Smiselno bi bilo, da se do izredne seje dopolni finančna struktura, tako da bi številke povedale svoje. In ne bi bilo treba Slavici Rampih, pomočnici direktorice Mariborske knjižnice, odvihrati s seje z grenkim priokusom in mnenjem, da nihče ne dela v korist knjižnice.

Komentiraj