Širitev mariborskega letališča

Napovedana širitev mariborskega letališča, ki bo mogoča z nedavno javno predstavljenim državnim prostorskim načrtom, povzroča precej nejevolje in strahu med krajani občine Hoče Slivnica in Miklavža na Dravskem polju. Ti so namreč prepričani, da letališče z zdajšnjo zmogljivostmi, 600 tisoč potnikov letno, zadošča potrebam regije in ne potrebuje podaljšanja steze.

Za mariborskim letališčem je klavrno obdobje. Veliko načrtov, a brez pravih rezultatov. Vzpostavitvi novih linij nista prinesli želenih rezultatov, zato so ju ukinili. S kitajskim investitorjem se je ponudila nova priložnost za drugo največje letališče v državi. »Letališče Maribor je na križišču dveh panevropskih avtocestnih povezav, ena gre od Kijeva proti Barceloni, druga pa od severne Nemčije do Grčije. Nekaj kilometrov nižje pa je podobno železniško križišče, torej ima letališče topogledno idealno lego. Načrti investitorja so pripravljeni in nadejamo se, da jih bodo kmalu izkoristili,« je napovedal župan v odhodu Andrej Fištravec.

Preoptimistične obljube okoljskega ministra

A vendar začetek še ne bo tako kmalu. Vse je odvisno od državnega prostorskega načrta, ki predvideva podaljšanje letalske steze. Kljub obljubam okoljskega ministra Jure Lebna, ki je že januarja, takrat še v vlogi državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu, po sestanku s predstavniki Aerodroma Maribor poudaril, da sprejem DPN načrtujejo do maja, se to še ni udejanilo.

Že lanskega septembra so začeli z analizo smernic in predlogov javnosti. Novembra leta 2017 so pripravili sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta. Letos aprila so izdelali strokovne podlage, ki so jih dopolnjevali vse do septembra 2018. V oktobru so pripravili študije variant in okoljska poročila, v novembru pa so organizirali javno razgrnitev študije variant.

Kremžar: »Nihče ni pomislil na okolje!«

V okviru javne predstavitve je potekala tudi javna obravnava v Kulturnem domu Hoče. V nabito polni dvorani so se predstavniki ministrstva za okolje in prostor in drugi pripravljavci državnega prostorskega načrta s težavo prebijali skozi predstavitev, saj se prisotni niso strinjali z več točkami državnega prostorskega načrta, ki so se nanašale na morebitne vplive na okolje in hrup. Med tistimi, ki so do pripravljenega poročila bili kritični, je tudi odhajajoči župan Miklavža Leo Kremžar: » Takšna okoljska obremenitev je prevelika za to območje. Menim, da bi morali razvijati letališki promet znotraj trenutnih kapacitet, torej 600 tisoč potnikov letno. To je za to območje popolnoma dovolj,« je povedal  Kremžar.

Soršak: »Novo letališče, pomeni napredek!«

V skladu z načrtom, naj bi dnevno pristajalo 9 velikih letal. Povečanemu hrupu naj bi bilo izpostavljenih 21 hiš. Hoški župan Marko Soršak pa poudarja, da je najprej potrebno poskrbeti za občane in okolje, vseeno pa je za prihodnost letališča potrebno podaljšati letališko stezo. Po podatkih občine Hoče-Slivnica so od 12. novembra, od kar poteka javna predstavitev zabeležili vpoglede 3 občanov v dokumentacijo, predlogov ali pripomb pa ni predstavil nihče. Po mnenju Soršaka letališče v sedanji obliki ni rentabilno, zato se nadeja sprememb. »V tej fazi ne govorimo o investitorjih, ampak o načrtih. Letališče v sedanji fazi ni profitabilno in ekonomsko ne more uspeti, zato podiramo alterantivo,« je povedal Soršak.

Kdaj bo dokončno sprejet državni prostorski načrt (DPN), ki bi omogočal podaljšanje letališke steze, za kar si prizadevajo kitajski najemniki letališke infrastrukture, tako še ni jasno. Zagotovo pa je, da so bile vladne obljube preoptimistične, kar pa je pri kitajskih investitorjih vzbudilo veliko nezadovoljstvo. V primeru, če bi se trenutni investitor umaknil, ministrstvo nima ustrezne alternative. Sporočili so le da bi objavili nov javni razpis za dolgoročnega najemnika, a se nadejajo, da do tega ne bo prišlo.

leave a reply

error: Kopiranje vsebin ni dovoljeno !