UŠC Leona Štuklja praznuje četrt stoletja

Mineva 25 let od slovesnega odprtja Univerzitetnega športnega centra, ko je bil infrastrukturni objekt Univerze v Mariboru 2. junija 1995 predan njenim študento​m in zaposlenim. Februarja 2000 je bil nato poimenovan po olimpioniku Leonu Štuklju. Ob odprtju so trak slovesno prerezali Leon Štukelj, prof. dr. Alojz Križman (župan Mestne občine Maribor), prof. dr. Ludvik Toplak (rektor Univerze v Mariboru), dr. Janez Drnovšek (predsednik Vlade Republike Slovenije) in dr. Slavko Gaber (minister za šolstvo in šport).

Otvoritev UŠC Leona Štuklja (foto: UM)
Otvoritev UŠC Leona Štuklja (foto: UM)

V UŠC Leona Štuklja Maribor je študentom in ostalim (rekreativnim) športnikom na voljo velika dvorana z 1898 m2 površine, ki
omogoča izvajanje različnih športnih zvrsti: odbojke, košarke, badmintona, rokometa, malega nogometa in namiznega tenisa. V objektu se nahajajo še dvorana borilnih športov, dvorana za aerobiko in plese, dvorana za skvoš, dvorana za fitnes, plezalna stena City Wall in savna.

Spremljajoča infrastruktura obsega osem garderob s sanitarijami za športnike, osem kabinetov za učitelje, trenerje in sodnike Za izvajanje teoretičnega dela pedagoškega procesa sta na razpolago mala predavalnica z 20 sedeži in velika predavalnica z 80 sedeži. Gledalcem so namenjene tribune s preko 800 sedeži in stojišča na galeriji.

Kdo je bil Leon Štukelj?

V Novem mestu rojeni Leon Štukelj je eden redkih slovenskih športnikov, ki so bili v svoji disciplini v samem svetovnem vrhu. Nastopil je na sedmih velikih tekmovanjih in skupno osvojil 20 kolajn: 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Samo na olimpijskih igrah je skupno osvojil 6 kolajn: dve zlati v Parizu 1924, zlato in dve bronasti v Amsterdamu 1928 ter srebro v Berlinu 1936. Njegova zbirka bi zagotovo bila še obsežnejša, če bi se Kraljevina Jugoslavija udeležila iger v Los Angelesu leta 1932.

Po končani športni poti je delal kot sodnik, najprej v Novem mestu, nato pa v Lenartu in Mariboru, kjer je živel vse do smrti. V devetdesetih letih 20. stoletja je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega olimpionika (dobitnika zlate olimpijske kolajne). Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti leta 1996.

Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem Novem mestu. Dočakal je 100 let, 11 mesecev in 26 dni.

Da bodo vedeli še drugi....

leave a reply

NET TV mobile

FREE
VIEW