Zakaj Maribor in Ptuj izgubljata prebivalce?

V Mariboru in na Ptuju stanovanjski trg že desetletje stagnira. Investitorji so za obdobje naslednjih petih let napovedali številne gradnje, a kljub temu se veliko mladih izseljuje iz mest .

V Podravju v zadnjih nekaj letih tako Maribor kot Ptuj beležita negativen prirast, medtem ko manjše primestne občine zaradi ugodnejših cen, dobro razvite komunalne infrastrukture in hitrih cestnih povezav beležijo veliko novih prebivalcev. Tudi njihovi ambiciozni načrti napovedujejo, da bodo v prihodnje skušale število prebivalcev s svojimi ukrepi še povečati.

Maribor in Ptuj od leta 2012 izgubila 6 tisoč prebivalcev manj

“Če bi v Mariboru bilo tako lepo življenje, če bi bilo toliko služb, potem bi ljudje prihajali v Maribor,” je povedala Lidija Divjak  Mirnik, ki razloge za negativen prirast prebivalstva pripisuje boljšemu načinu vodenja primestnih občin.

Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji. In če je še leta 2012 imel 111 tisoč prebivalcev, jih je lani bilo še samo 105 tisoč. Podobno je z našim najstarejšim mestom. Na Ptuju je leta 2012 živelo 23.550 prebivalcev, lani pa še samo 17.793 prebivalcev.

Večinoma se izseljujejo mladi z družinami, ki v želji po boljšem življenju odhajajo v primestje. Eden izmed razlogov za izseljevanje je stanovanjska problematika, ki se je občine dobro zavedajo, a za to vsaj v zadnjih letih, niso ukrenile ničesar.

V Lenartu v zadnjih 5-letih 1000 prebivalcev več

In medtem ko obe mesti v regiji že leta beležita negativen prirast, primestne občine beležijo selitveni prirast in doživljajo nepremičninski preporod. Lenart je občina, ki je imela leta 2012 8150 prebivalcev. V zadnjih letih se je v njihovo občino priselilo veliko novih mladih družin. “V Lenartu beležimo prirast prebivalstva že zadnjih nekaj let. Mislim, da smo v petih letih zabeležili 1000 novih prebivalcev. Vzrok za to je bližina avtoceste, bližina Maribora in Avstrije,” je razložil župan Občine Lenart Janez Kramberger.

V Kidričevem in Hajdini novo naselje

Podobno je tudi na Kidričevem, kjer so leta 2012 beležili 6650 prebivalcev. V žeji po novih  občanih gradijo novo stanovanjsko sosesko. Z gradnjo enega več stanovanjskega objekta so že pričeli, načrtujejo pa še dva ter novo naselje enostanovanjskih hiš. “Občina Kidričevo je beležila negativen prirast prebivalstva, v letu 2018 pa je prišlo do pozitivnega zasuka, tudi na račun novogradenj, do tega da se je povečalo število rojstev v naši občini, ” je razložil direktor občinske uprave Damjan Napast.

Občina Gorišnica spada med manjše slovenske občine. Leta 2012 je  po podatkih statističnega urada Republike Slovenije tam prebivalo 4.050 prebivalcev, a zanimanje za nepremičnine tudi tam narašča. “V Občini Gorišnica gradimo poslovno-stanovanjski objekt. Gradimo tudi več individualnih hiš, ki pa jih zelo hitro prodamo,” je poudaril župan Občine Gorišnica Jožef Kokot.

Poslovno – stanovanjski kompleks Gorišnica, VIR: Net TV

Med manjše občine v Podravju pa spada tudi občina Hajdina, ki je leta 2012 imela 3.750 prebivalcev. V Hajdini želijo investitorji zgraditi 53 stanovanjskih enot v kar 37 objektih. “Zraven tega pa smo v zaključni fazi sprejemanja lokacijskega načrta, kjer imamo predvideno tudi večje število enostanovanjskih hiš. Pozna se bližina mest Maribora in Ptuja, avtoceste, smo pa tudi mladim prijazna občina. Občanom smo naklonjeni, saj subvencioniramo komunalni prispevek ter jim nudimo številne ugodnosti, da jih zadržimo v naši občini,” je izpostavil župan Občine Hajdina Stanislav Glažar.

Življenje v primestnih občinah je cenejše kot v mestih. Mladi se izseljujejo zaradi nižjih stroškov, dostopnosti in ugodnejših novogradenj. In čeprav velja, da se nekdo, ki je vse življenje živel v mestu ne bo selil na podeželje, na koncu ponavadi odločijo finančne zmožnosti in mirno okolje, kjer pa velika mesta vsaj za zdaj nikako rne morejo konkurirati ambicioznim primestnim skupnostim.

Da bodo vedeli še drugi....

leave a reply